Vlado Pirc

Basist, pevec

Skupini se je pridružil leta 1989 in je poleg dobrega basiranja znan po tem, da je v devetdesetih letih bil verjetno njen najbolj odsoten član. Pa ne z mislimi ali kreativnostjo. Drugje, daleč stran. Pogosto je potoval in raziskoval daljne kontinente. Včasih ga ni bilo pol leta, včasih nekaj mesecev, včasih je prišel le za nekaj dni, ampak vedno je bil in ostal Pandovec in na glasbi se to ni nikdar poznalo. Sicer je biolog in priljubljen profesor tega predmeta. Velikokrat ga boste videli, kako s fotoaparatom preži na kakšnega metulja in nepremično čaka, da se bo ta zaparkiral na najbližnjem cvetu.
Neprecenjiva je njegova vloga pri ritmični podobi skupine in napisal je skupaj s Suzano tudi besedilo za skladbo V novi dan.

Če ga boste videli kako se vzpenja s kolesom na Nanos je to zato, ker tisti dan ni šel na Krim. Kolo ima vedno v avtomobilu in včasih človek niti ne ve ali ima parkirano kolo z avtomobilom ali avto s kolesom. Če ne bi bilo njega, bi Panda nikoli ne imela ozvočenja in brez njega bi se ostali težko znašli med množico kablov in kabelčkov. Z Andrejem se imata kot škorpijona lahko na trenutke strašansko “rada”. Potem je pa spet vse dobro.
V prostem času igra še v eni skupini, kjer se skupaj še z nekaterimi starejšimi mački sprehaja med notami večno priljubljenih napevov. Nekoč, pred Pando, pa je skupaj s Samom igral v skupini Degazelas.