Pandografija
1986 – Hiter prodor na slovensko glasbeno sceno
Skupina Panda obstaja od leta 1986, natančneje od spomladi 1986, ko je slovensko javnost presenetila z zmago na pop delavnici s skladbo Lino. Takratna zasedba, Suzana Jeklic – vodilni glas, Andrej Pompe – klaviature in spremljevalni glas, Mark Čuček – kitara, Brane Vidan – bas in Dušan Zupančič – bobni je z omenjeno skladbo zaznamovala Pando kot originalen, prepoznaven, samosvoj, inventiven slovenski bend, ki je ujel svoj trenutek v času in ga z neobčutljivostjo na trenutne trende uspel obdržati vse do danes.
1987 – Ugrizni me če upaš
Prva zasedba je izdala projekt imenovan Ugrizni me, če upaš iz katerega se predvsem spominjamo petih skladb, naslovne Ugrizni me, če upaš, zmagovalne Lino, strastne Hvala za denar, namigujoče Stoje in lirične Bele noči. Ta prvi album je med drugim dokazal, da je Suzana Jeklic poleg pevke tudi odlična tekstopiska. Kakovost njenih besedil se je potem z leti samo še stopnjevala.
Skupina je v tistih časih mnogo nastopala tako na plesih kot raznih koncertih po Sloveniji.
1988 – Prva sprememba v zasedbi
Pandi sta se priključila Samo Pirc na kitari in Vlado Pirc na basu. Med seboj nista v sorodu, čeprav na to pomisli skoraj vsakdo. Zamenjala sta Marka Čučka, kitara in Braneta Vidana, bas.
1989 – Ohranimo našo vrsto
Nastop na pop delavnici 89 s skladbo Ohranimo našo vrsto je Pando močno utrdil v vrhu slovenske zabavne glasbe. Skladba je govorila o
Darwinu, o človeški vrsti in o tem, kako naj Slovenci svojo vrsto čim bolje poskrbimo za naše ohranjanje, za naše bivanje tudi v prihodnosti.
Končni rezultat festivala je bilo tretje mesto občinstva in pohvale strokovne žirije. In seveda, priključil se nam je nov bobnar, Tomo Tomšič, ki je zamenjal Dušana Zupančiča.
1990 – V vročici noči
Kadrovske spremembe so bile znanilke drugega obdobja, katerega rezultat je bil projekt V vročici noči. Stara zasedba je doživela močne spremembe, ki pa niso usodno vplivale na začrtano pot Pande od samega začetka. Od prvotne zasedbe sta ostala le Suzana in Andrej, novi člani pa so postali Samo Pirc – kitara, Vlado Pirc – bas inTomo Tomšič – bobni. Album v Vročici noči je prispeval celo vrsto sedaj že legendarnih Pandinih hitov: Nepremagljivi, Da bo jutri še en dan, Ohranimo našo vrsto, Daleč stran, Kako ga čutim. Slednja je nastala iz zelo priljubljenega reklamnega jingla, temo na saksofonu je odigral Milko Lazar. Skladba Ohranimo našo vrsto je bila uvrščena na tretje mesto pop delavnice leta 1989, ena najlepših ( Pandin evergreen ) Da bo jutri še en dan, pa se ni uvrstila na izbor za evrovizijo.
1991 – Prvi na lestvici
Nepremagljivi so dlje časa zasedali prvo mesto slovenskih glasbenih lestvic.
1992 – Panda v slovenskem celovečercu
Popularnost skupine in njen pop-kulturni predznak sta botrovala povabilu na snemanje enega od ključnih prizorov v filmu Nekdo drugi v režiji Boštjana Vrhovca. Konceptu filma je najbolj ustrezala skladba Nepremagljivi.
1993/94 – Kako je to lepo
Tretja korenita sprememba, ki je doletela pando, je bila zamenjava na mestu glavnega vokala. Suzano Jeklic je zamenjala Suzana Werbole, ki je z velikim entuzijazmom in ljubeznijo do Pande v zelo kratkem času več kot uspešno zamenjala Suzano Jeklic, ki je bila v taistem letu razglašena za pop pevko leta.
Suzana Werbole je debitirala v Pandi s skladbo Kako je to lepo na Pop delavnici 1991 v Grižah. Zelo uspešno 4 mesto.
1995 – Indonezija, potovanja. Potepanja.
Prva leta tranzicije skupine z novo vokalno solistko so minevala na različne načine, tudi tako, da je npr. basist Vlado za nekaj mesecev izginil daleč na vzhod sveta in odkrival tamkajšnje življenje z novih zornih kotov. Še ena kadrovska se je zgodila v tem času: Toma Tomšiča je na bobnih zamenjal Damjan Mulej, sicer dotlej pogosto sodeloval s Pando na tolkalih.
Panda beleži visoko uvrstitev na Pop delavnici 1992 s skladbo Le sebe še imam. Na saksofonu se je takrat pridružil Hugo Šekoranja. Leto kasneje je nastala skladba En korak, ki je Pando “ohranjala pri življenju” do nadaljnega.
1996 – V poznih nočnih urah
Karkoli se dogaja Pandi, več ali manj se to dogaja v poznih nočnih urah, bodisi na vajah, na koncertih, na plesih, doma, v postelji, pod mizo, v dvoje, v množicah. Kakorkoli, ta način življenja, način sprejemanja življenja ponoči kot lepšega dela življenja se je odrazil v tretjem projektu, CDju V poznih nočnih urah. Naj se spomnimo skladb En korak, Vzemi me ali Šepetanja in V novi dan ter Za vedno moj (na trobenti je odigral odličen solo Matej Rihter). Zadnji skladbi sta prinesla Pandi velike uspehe na festivalu MMS. Enkrat prva nagrada žirije (Za vedno moj) in drugič drugo mesto občinstva (V novi dan). Promocija je bila v pivnici Kratochwil v Ljubljanil.
Panda je v teh časih posnela dva video spota, prvenec Vzemi me (režiser Špela Kuclar, produkcija KANAL A) in drugi Za vedno moj (režiser in direktor fotografije je bil Izidor Farič. Produkcija VPK).
1997 – Vse najboljše
Jubilej pride prej ali slej, pogoj je samo eden. Potrebno je vzdržati skupaj. In Pandi je to uspelo. Celih 10 let. Praznik je okronala z zbirko najboljših skladb dotlej, z naslovom Vse najboljše. Nanjo je bila kot prva uvščena tudi skladba iz natečaja Ema 96, kjer se je Panda odlično odrezala s četrtim mestom (skladba Sama proti vsem).
1998 – Ena sama ekstaza
Konec oktobra je izšel album, ki je razkrinkal intimo Pandine duše. Segel je tako globoko, kakor sežejo le stvari kot so ecstasy. Album Ecstasy je v bistvu zgodba, ki pripovedujue o ljubezni, strasti, poželenju in solzah. Popolnoma introvertiran album, na katerem se je na posebno mesto postavila skladba Ti&jaz, kjer prvikrat v duetu skupaj pojeta Suzana in Andrej in naslovna Ecstasy, ki je prava pop umetnina in v kateri so še posebej prišle do izraza izjemne pevske sposobnosti pevke Suzane. Prvič se kot skladatelj pojavi tudi kitarist Samo Pirc (Začarana, On se ne zaveda).
1999 – Sive ceste
Velika in pomembna stvar, ki se je zgodila Pandi, je zmaga na festivalu MMS 99 s skladbo Sive ceste. Popolno presenečenje za člane skupne, ne pa za poznavalce dobre glasbe. Nastal je nov video spot in skupina je odšla na križarjenje po Sredozemlju. Oboje je bila nagrada za zmagovalno skladbo. Sive ceste je napisal Samo PIrc, besedilo pa Igor Povše.
Glasbeni spot Sive ceste je bil posnet v Ljubljani, Škofji loki in na Ptuju. Poleg Pande je v njem nastopal čudovit bel Mercedes Cabriolet iz 60tih let z rdečimi usnjenimi sedeži. Dogajanje so popestrile značilnosti krajev (Ljubljana – majoretke, Šk.loka – Pasion, Ptuj – gledališče). Režiser je bil Jani Pavec, produkcija Vepri.
2000 – Nepremagljivi
Po dobrem letu od zmage na MMS, je skupina uspela pripraviti popolnoma nov projekt, poimenovanem po stari uspešnici Nepremagljivi. Skladba je doživela tudi svoj remake, vse ostale skladbe pa so nove, vključno s skladbo, ki je Pando zastopala na Orionu 2000 in sicer Danes se vse preprosto zdi. Nov projekt je prebudil Pando, ki je do konca leta 2000 imela za seboj preko 30 lastnih koncertov.
Video spot
V zaprašenih prostorih opuščene tovarne Rog v Ljubljani je tajna organizacija Nepremagljivisprejela medse pet novih članov, pet nepremagljivih. Zanje sta poskrbela strogi rekrutor (Miloš Ulčar – v tem času aktualni manager skupine Panda) in odločna agentka, ki jo je odigralaTjaša Železnik (znana Anči iz tv nanizanke tv Dober dan). Režiser in direktor fotografije je bil Izidor Farič. Produkcija VPK.
2001 – Judovsko dekle
Ena najlepših nalog v letu 2000 za Pando je bila uglasbitev Prešernove pesmi Judovsko dekle, v okviru Prešernovega leta in nastop na velikem odru Cankarjevega doma v družbi eminentnih oseb iz okolja slovenske zabavno-glasbene kulture. Skladba je naletela na izjemno dober odziv pri kritikih in pri publiki. Za spremembo od ostalih bolj ali manj z žalostjo in grenkobo prežetih melodij in izvedb je Pandino Judovsko dekle odraz vedrega značaja največjega slovenkega pesnika.
Sneguljčica
Skupina Panda se je nekje spomladi 2001 zavedla, da ji teče že petnajsto leto obstoja in se bo potrebno za to priložnost še posebej pripraviti. Še pred tem pa posneli video spot za udarno skladbo Sneguljčica iz albuma Nepremagljivi. Spot je režiral Iztok Šuc, produkcija Kerozin in TV Slovenija. Posnet je bil v idiličnem okolju planote Bloke, glavni junak pa je klovn, ki pobira s svojim starinskim kamionetom štoparje. Med njimi sta tudi mlado dekle in fant, med katerima se splete ljubezen. Med drugim se tudi pokvari avto.
Urbana avantura
Pandinih petnajst let je pomemben dogodek. Nenazadnje gre za eno najtrdnejših, najvztrajneših, najbolj sebi lastnih in zvestih skupin v Sloveniji, ki izvajajo urbani pop. Prav od tu pa izvira ideja za Urbano avanturo, kakor je Andrej poimenoval projekt ob 15letnici. Ob Pandi so se zbrali nekateri najvidnejši ustvarjalci urbanega popa in sicer tako, da so vsak na svoj način izvedli ali predelali eno od najbolj znanih Pandinih skladb. Gre za nekakšne duete Pande z Laro Baruco, Avtomobili, Tulijem Furlaničem, Planet Goovom in Pižamo.
2002 – Konec dolgoletnega soustvarjanja
Leto 2002 je bilo po 15letih ustvarjanja v znamenju počivanja, zbiranja novih moči. Panda se je razšla s svojim pevko Suzano Werbole, s katero je odšel tudi njen mož in Pandin maneger Miloš Ulčar.
2003 – Nova pevka da Pandi ponovni zagon
Panda najde novo pevko Katjo Obleščak, s katero je več kot zadovoljna. Katja Obleščak je po tem, ko so se fantje iz skupine razšli s Suzano Webole, ki je 12 let plodno soustvarjala skupino in celo vrsto uspešnic (Sive ceste, Ti in jaz, V poznih nočnih urah, Za vedno moj, Vzemi me, En korak …) vstopila kot nova članica, kot nov glas in nov stas Pande. Nase je opozorila v tekmovanju POP TVja, kjer se je odlično odrezala.
Novo obdobje s skladbo Planet
Nova Panda je takoj opozorila na svojo novo sestavo in to s skladbo Planet, s katero je nastopila na festivalu MMS in požela pohvalne kritike. Besedilo je napisala Katja Obleščak, nov obraz in nov glas. S tem je pokazala svoje ustvarjalske talente in se hitro vključila v delo skupine. Isto leto je Panda izvedla tudi odmevni koncert v gradu Kieselstein v Kranju na katerem je premierno izvedla skladbo Danes me boš, ki je nekako postala najbolj priljubljena Katjina skladba za vsa bodoča leta.
2004 – Panda spet na EMI
Zanimivo je bilo sodelovanje s slovenskim raperjem Trkajem, s katerim je Panda nastopila na Emi. Veliko odobravanja in čestitk je prišlo od vseh generacij. Skladba je nosila naslov
Tvoj svet in v njej je Trkaj spregovoril o svojih pravkar dozorelih pogledih na svojo stvarnost. Ljubko in realistično.
2005 – Priprava na D.O.N.S.
Nekako dve leti dela so fantje in dekle vložili v pripravo novega projekta z naslovom D.O.N.S.. Skrivnosten naslov je bilo tudi nagradno vprašanje na mnogih radijskih postajah, za tiste, ki tega ne vedo, gre za kratico besed Dotik, Objem, Nasmeh in Strast, nekako vsebinski prerez skladb, od katerih se je najbolj prijela pesem Ptice na jug, na koncertih pa so bile redno izvajane in odmevne tudi skladbe Danes me boš, Kemija in Planet. Avtorski ovitek projekta je delo oblikovalca Bogdana Dumitracheja, fotografa Janeta Štravsa in Andreja Pompeta.
2006 – 20 let je čudovit jubilej
Kdor se spomni dve desetletji nazaj, ta ve, da je takrat Panda priletela na slovensko sceno kot neke vrste feniks glasbe naslednjih generacij. Odprla je nova obzorja, kar ji priznavajo prenekateri glasbeniki, ki so se takrat začeli vzpenjati. Leto 2006 in še leto 2007 je bilo v znamenju velikega jubileja. Na TV Slovenija je bil velik koncert na katerem so sodelovali tudi Lara Baruca, Rok Ferengja in Trkaj, v glasbeni zasedbi pa sta se priključila Klemen Kotar (saksofon) in Matjaž Kajzer (trobenta).
2007 – Ponovno na EMI
S skladbo Nemirna leta je Panda pokazala svojo naklonjenost tudi bolj pop žanrom. Čeprav v večini Pandinih skladb najdemo solistične instrumentalne pasaže, se pri tej skladbi to ni zgodilo – uvodna tema, napev in refren – enostavno in udarno. Udarni ritem in dopadljivo in kreativno ter spretno napisano besedilo je hitro leglo v srca poslušalcev. Skladba govori o turbulenci človeških mislih v glavah zrelih ljudi.
2008 – Panda je zrasla
V tem letu se je skupini pridružil tolkalist Vanja Vogrinčič, prišel je kar tako malo pogledat,
malo zaigrat na kakšni vaji in na koncu je ostal. Brez avdicij, brez stresnih testiranj. S svojim igranjem je dodal Pandinem zvoku novo dimenzijo in že tradicionalno dober »sound« skupine samo še okrepil. Odtlej je na vsakem koncertu obvezno tudi solističen nastop tudi na tolkalih.
Pandina Depandasa
To leto je prineslo deveti Pandin projekt – Depandasa, ki je lansiral v glasbeni prostor
predvsem dve uspešnici: Ker jaz te ljubim in Depandansa. Promocija je bila v nabito polnem klubu Sputnik v Ljubljani in kot posebnost je bila predstavljena tudi skladba Proti soncu, pri kateri so sodelovali štirje mladi pevci (člani Otroškega pevskega zbora RTV SLO), ki so »pomagali« ustvariti refrenu pravo »barvo in težo«. Na ovitku projekta najdemo tudi tradicionalno »zgodbo«, sestavljeno iz naslovov skladb. Gosta na projektu sta bila Klemen Kotar (saksofon in »pleh« aranžmaji), Matjaž Kajzer (trobenta). Depandansa pa ni samo projekt novih skladb, temveč vsebuje tudi DVD iz koncerta, ki ga je Panda imela ob svoji 20-letnici na RTV SLO.
2009 – Zadnji koncerti s Katjo
Po osmih letih plodnega sodelovanja se je Katja odločila, da za nekaj časa odloži mikrofon in se posveti stvarem, ki si jih je namerila še dokončati in ustvariti. Zadnji koncert v tej zasedbi je Panda imela na Bledu – na prostem, kjer je konec avgusta razgrela številno občinstvo. Odtlej je skupina za nekaj časa ostala »praznih rok« in se v tem obdobju, ki je bilo posvečeno tudi iskanju nove pevke, ukvarjala s instrumentalnimi skladbami, ki sodijo predvsem v okrilje melodičnega in smooth jazza. Tako se od takrat sem pa tja na koncertih zgodi, da so poslušalci priča tudi tovrstnim glasbenim poslasticam.
2010 – leto iskanj
Po tolikih letih ustvarjanja in sodelovanja je težko sprejeti odločite o prenehanju obstajanja skupine. Brez vokalista Panda ni Panda. Iskali smo in iskali. In dolgo ne našli prave rešitve. Veliko smo ustvarjali instrumentalne glasbe in se izpilili v glasbenem smislu.
2011 – 25 let je dobro osnova za nov zagon
V začetku leta je Panda dobila Sašo, darilo za pomemben jubilej, ki odraža lastnega
glasbenega jaza, ki ga je skupina uspela ustvariti od svoje ustanovitve davnega leta 1986. Saša Danilov je vrhunski glas, ki ga je slovensko občinstvo spoznalo in prepoznalo na eni strani preko Talentov, na drugi pa s pomočjo oddaje Hri-bar. Tam so Sašo opazili tudi Pandovci in jo povabili k sodelovanju. Še pred njenim prihodom je za kratek čas s Pando sodelovala Katja Koren in tudi poskusno posnla Ljubimca brez imena in Kakšno sonce kakšen dan. Katja je bila z nami v prehodnem obdobju, njena misel je vselej bila lastna kariera. Ko je prišla Saša, je ona sodelovala pri končnem posnetku obeh skladb.
Ljubimec brez imena
Da je sodelovanje uspešno, ni potrebno izgubljati besed, saj je bila kmalu lansirana nova skladba Ljubimec brez imena in video zanjo. Video je v svojem mojstrskem slogu ustvaril Izidor Farič in je bil posnet v zapuščenem hotelu v Škofji loki.
2012 – Veliki koncert v Kinu Šiška
V tem letu se je posnela še skladba Morda, kmalu pa je napočil trenutek za veliki koncert ob 25-letnici skupine, čeprav je ta uradno že bila v prejšnjem letu. Priprave so se zavlekle tudi zaradi TV snemanja in še nekaterih, malo manj prijetnih okoliščin. Tri tedne pred koncertom je Pando zapustila Saša in to je bil alarm za ukrepanje. Koncert je bil zelo uspešno izpeljan in k temu je botrovala pripravljenost vseh, ki smo jih povabili, da je bilo to sploh mogoče. Hvala Lari Baruca, Darji Švajger, Katji Koren, Karin Zemljič, bivšima Pandicama Suzani Jeklic in Katji Obleščak, Hamotu, saksofonistki Tjaši Perigoj in trobentaču Matjažu Kajzerju ter harmonikarju Marku Hatlaku. Brez njih se ne bi izšlo.
Leto se je burno začelo in tudi nadaljevalo. Že kmalu po koncertu je bil ob pomoči portala SIOL izpeljana avdicija za novo Pandico in izbrali smo Saro Petrovčič, Mariborčanko. Novo obdobje se je pričelo.
2013 in 2014 – Ko se kljub trudu vseeno nekaj ne izide
S Saro smo krepko začeli in spet postavili na noge repertoar. Začeli nastopati, posneli
čudovito skladbo Premakni se k meni. Potem je sledil veliki koncert v Dvorani pod zvezdami v Lutkovnem gledališču v Ljubljani z naslovom Zate in zame, ob praznovanju okroglega jubileja Andreja Pompeta. Vse je bilo lepo in prav. Prijavili smo se po nekaj letih spet na MMS, tam nastopili s skladbo Češnjev cvet (mimogrede, strokovni krogi so nanjo stavili, a se potem ni povsem izšlo) in kasneje še na Slovenski popevki skladbo Hočem tja (v aranžmaju Grege Forjaniča), kjer tudi nismo poželi slave.
Na koncu je naneslo, da se je Sara preselila nazaj v Maribor in njene zgodbe pri Pandi je bilo konec.
Jesen 2014 in naprej
Panda ne odneha, čeprav bi to marsikatera skupina ob tolikšnji fluktuaciji pevk že zdavnaj
naredila. Na natečaju v letu 2012 je bila takoj za Saro najbolje ocenjena Nina Bauman. Pandi se je pridružila že v nekaj dneh po telefonskem klicu in pokazalo se je, da je ona več kot odlična za Pandino glasbo. Tako se zgodba nadaljuje …