Soba 103

Besedilo

      SOBA 103

V mojem baru ob oknu
dim počasi mi boža ponos
čakam jih junake
čakam jih za denar

Same duše izgubljene
ki telo jim je suženj mesa
kar še daje življenje
vdiuhnejo in bi še, bi še in še

In vendar ni nikogar,
ki verjame,
da v meni je srce
ki neskončno lačno je ljubezni,
le da ni, le da ni iz sobe 103

Listi na koledarju
zame čas vedno bil je dar
kdo bo videl kdaj solzo,
ki se na licu suši

In vendar ni nikogar,
ki verjame,
da globoko imam srce
ki neskončno žejno je ljubezni,
le da ni, le da ni iz sobe 103

(a.pompe/a.pompe)