Zgodba o sanjah

D.O.N.S. je zgodba o sanjah
“Danes sem sanjala o sebi. Zapletla sem se v niti ljubezni in skušnjav. Jaz in MOJE ŽIVLJENJE sta se prelivala v Dotikih, Objemih, Nasmehih in Strasteh. Moralo je biti proti jutru, kdaj točno ne vem. Zazdelo se mi je, da vidim luč, da me na NA KONCU TUNELA vabi topla svetloba. Žarki so me zaslepili in potegnili v vesolje dotikov. Bilo je sladko, hrepenenje me je zazibalo. Bila sem PLANET tančic, zavita v vročo željo po tistem. Valovi poželjenja so me nosili, letela sem kot PTICE NA JUG. Znašla sem se tam, med njimi. Bili so lepi, prevzemnih pogledov, telesa so nihala od strasti. Morala sem čutiti še več. Pokrila sem lačne oči. V zastrtem pogledu sem se zavedla resnice: “BOŽAJO ME njihove oči, božajo misli prvinske”. Želela sem, da se me dotaknejo njih tople roke, da vzdrhtim, da zavpijem od ….” Začutila sem dotik, potem drugega, vsakič znova sem vzplamtela, vsakič bolj pozabila da obstajam. Vame se je nenadoma prikradla MALA STRAST. Nisem več zdržala, odprla sem oči. Ob meni je bil on, z najtoplejšim dotikom, z najglobjim drgetom. Vedela sem, ni poti nazaj. Tiho sem rekla: “DANES ME BOŠ.” V tistem sem se spomnila nate, dragi moj. Oprosti, kriva je KEMIJA. Ti si drugačen. Ti si tu. Jaz pa sem tam in nikoli ne vem, kdaj bom spet NA ROBU SANJ, kdaj bom v prvem jutranjem dotiku dneva rekla: ‘TO LE MENI SE ZGODI’. Prosim, ne kliči me, DONS ostala bom doma.”

andrej pompe